Poslednji Mohikanec

 Po prenehanju v službi in odhodu v tujino sta se na obzorju hišnih računalnikov pojavila dolgopričakovana naslednika iz obeh taborov podjetij, tako Commodore in Atari. Commodore je s svojo potezo A1200 predstavil bolj dovršen in razširljiv model, bodisi so bili v prodaji še močnejši, bolj namenski modeli za grafično obdelavo ali video. Atari je nekako v tihem razvijal svoj sicer poslednji adut, ki je resnično predstavil pravo eksotiko, kar je končnemu uporabniku odprlo zelo široko možnost uporabe, tako doma, kot v glasbenih studijih ali pri prireditvah s svetlobnimi efekti ala Lightmachine.  Namesto svojega pisanja objavljam, kar 3-strani objave iz nekdanje, bolj igračarsko usmerjene revije Megazin, ki je v pravi podobi predstavilo poslednjo pravo multimedijsko orodje za končne uporabnike.

   Atari Falcon Atari Falcon Atari Falcon Atari Falcon Atari Falcon

... v sončnem letu leta 17bm (before milenium ;P)

Prijateljica se predstavi

 Tako je pisalo v članku revije 'Moj mikro ob izidu Commodore Amige 1000, ki se je, kot Atari ST predstavila istega leta. Dve leti kasneje se je novejši, bolj spodoben in cenejši model za končne uporabnike predstavila v modelu Amiga 500 in tako razdelila v dva simbolična tabora,  uporabniki z Amigami in uporabniki z Atariji. Navkljub tehnološki dovršenosti je PC vedno bolj dominiral, tudi cenovno, kjer je v drugi polovici 90' tehntnica padla v prid PC računalniški industriji. Vsa srednja in manjša podjetja, tako strojna, kot programska so propadala ali pa bila prevzeta. Eksotika oaznih računalnikov je izginjevala v ponudbi gigantov ...  Po dobri dve leti uporabe serije ST je sledil kratek počitek in kasnejši nakup naslednice prijateljice Amiga 600. Prikupen mali mikrič s kvalitetno dodelavo in pestrimi zmožnostmi, ki je nadgrajevala že rahlo zastarelo tehnologijo. Cenovno zelo privlačna in uporabna. Izbor programske opreme je bil ravnotako pester, kot na Atariju bodisi so na Amigi bolj prevladovali 2D grafični in sampler programi. Skočiti v Celovec včasih ni bil nikakršen problem.

 Youtube Amiga 600

Celovec 1993 in Renault 'Quattro'

Kar dve 'prijateljici' prosim. Ne ne, sej se hecam, ena bo dovolj.

Prijateljica tudi za Vas

Iskanje drugačnosti ...

 Po zaključeni srednji šoli, opravljenem vozniškem izpitu in celo enoletni ležernosti je napočil čas rednega služenja vojaškega roka na konec sveta!. Mornarica na doku z vojaškim hotelom ter polne mladostniške neobveznosti, navkljub rednim delovnim urnikom je zamajalo mladost v drugačen pogled na življenje in širše. Izkušnja, ki jo je zamajala vojna vihra, ki ni bila več idiličnega značaja in postavila nove temelje o zrelosti, zmagi, radovednost in bolečinah, Po prihodu iz nehotene obveznosti sem se spogledljivo prepustil v bolj komercialne računalniške pristope in odločil v nakup in spoznavanja PC računalnikov, ki so že od prvega dne burile duhove. Bili so dragi, počasni in prevsem nezanimivi. Navkljub me je radovednost povedla v nakup 1800DM vrednega računalnika, kupljenega koj čez mejo prek Tržiča v Jerovškovih podružnicah, kjer se je bilo možno s malo trgovskimi oprijemi dobiti cenejši nakup opreme-kontrabant. 9 mesečna avantura s PC-AT 12MHz, Hercules grafično kartico in 40Mb-HDD s DOS 4.x me ravno ni spodbujalo k uporabnosti, zabavnosti in ustvarjalnosti itn. Veliko programske opreme je bilo zelo komercialno usmerjenih in brez posluha za vsakodnevne možne potrebe po uporabnosti, Tako sem se odločil za zamenjavo in prihranil, kar nekaj denarja. Novinec je bil dolgopričakovani Atari ST, o katerem je bilo toliko veliko pisanja in govora. Čeprav je bil računalnik čednega oblikovanja in ergonomične nerodnosti, je sama utežna vrednost programske in strojne opreme kaj kmalu zadovoljilo radovednost. Množica programov in poglabljanja v operacijski sistem, ki je spominjal na Macintoshe in ga lahko celo oponašal je dalo marsikaj povedati o zmogljivosti in uporabnosti. Računalnik je bil dovolj za vse potrebe; risarski programi, vektorski programi, osnovno namižno žaložništvo, programiranje, 2D-CAD/CAM, elektronika, resnično uporabni urejevalniki besedil in še vrsto posebnih, prirejenih programov za doma ali širše. Nekateri programi so bili tudi iz domačih logov, kot npr. urejevalnik Steve avtorja Primoža Jakopina, ki mu je pravzaprav malo manjkalo, da ni postala svetovna uspešnica, Verzija za okna se imenuje EVA.

 Računalnik Atari ST je izšel daljnega leta 1985 in je ponujalo uporabniku moč mini delovne postaje na namizju. kot če bi Vam danes ponujali 512-bitni računalnik.

Atari-jeva čebelica

Atari generacija 'A'

 Nova časopisna zvezda 'Moj Mikro' je z navdihom objavljala vse novosti o takratnem dogajanju na računalniškem nebu in njeni pridobitvi. Njena razgledanost in širokoglednost je žela uspehe med množico ter pritegnila bralce, zanesenjake in poslovneže k branju, tudi čez  mejo ... Po njeni zaslugi so se začela odpirati nova znanja ... Revija, ki izhaja še danes, duh spoznanja pa je seveda drugačen od takratnega zanosa in radovednosti. Zaradi njene informiranosti je bilo veliko lažji se odločati o zamenjavah ali nadgradnjah sistemov in dogajanjih. Ponudnikov prodajalcev je bilo čedalje več. Ker takrat še ni bilo interneta, kot danes, kjer lahko sam brskaš po spletu in najdeš svojo rešitev ali zaključke je bila revija velik uspeh. Sicer je takrat obstajal mrežni sistem BBS preko modema in telefonske linije, ki pa je zaradi stroškov odvračalo marsikaterega radovedneža, pa še rednih telefonov marsikje sploh ni bilo. V našo hišo je prispel telefon šele 1995. Zaradi spogledavanj in prvih mladostniških harmonov sva se z bratom, kot neresna zanesenjaka odločila za nakup bolj zabavnega mikriča proizvajalca Atari, ki je že desetletje povprej žel uspehe po zahodni celini. Nova serija Atarijevih računalnikov je znižala posodobljeno starejšo različico, ki pa je bila zaradi izjemnega inženerskega oblikovanja sedaj zelo cenovno dostopna in še vedno zelo zmogljiva. Najnovejša pridobitev iz njenih logov je bil tudi računalnik serije ST, ki je nakazaval nove smernice razvoja hišnih oz. osebnih računalnikov.To je bilo leta 1985, istega leta, kot svetovna premiera in bilo ga je že moč kupiti tudi pri nas. Cena je bila seveda zelo visoka. Po kataloški verigi Quelle sem s svojim prihranjenim denarjem kupil svoj prvi računalnik model 130XE s kasetofonom, leto kasneje pa še disketni pogon in Sanyo monitor.

Juli 1985

Jesen 1985

Zima 1986/1987

 Programi, ki jih je bilo možno kupiti preko časopisnih oglasov pri nas, predvsem po zaslugi 'Mojega Mikr'a in g. Bahovec-a so bile za današnje razmere  po simbolični ceni. Opravičen 'neškodljiv' kontrabant programske opreme je bil v polnem zamahu.

Vmes me je radovednost za nekaj mesecev zanesla še v Commodorejeve vode s modelom C+4, kupljenega od sošolca, Računalnik je s svojim oblikovajem pritegnil marsikaterega radovedneža.

Kontakt iz oglasa revije 'Mojega Mikra'

Računalnik Commodore +4 sem kasneje prodal svojemu drugemu sošolcu ...

 Naslednjih deset let je pionirski duh zanesenjakov in radovednežev krojilo računalniški duh, dokler se niso ponovno zagrmeli otroci gigantov in prebrazdale odprte smernice računalniškega razvoja in skonzumirale potrošništvo v svoji podobi. Katalogi s pestrim izborom v hišnih računalnikov ni manjkalo. Včasih je lažje se odločiti s katalogom.

Youtube Atari 130 XE

Zaradi ogromnega nabora programske opreme je bilo čas posvečen osebnim projektom in zabavi.

Programiranje je postajala praktična uporabnost, Turbo Basic XL ;)

HELLO WORLD

... prihajajoča 'nova' zvezda na obzorju

Prvi računalnik

 1983 je slovensko podjetje Iskra odprlo  novo proizvodno linijo, po licenci Sinclair, za računalnike ZX-Spectrum. Pored običajnega kontrabanta  je lahko sedaj tudi na naših tleh bilo možno kupiti prvi pravi domači tuji računalnik, ki pa je bil navkljub, tudi za tiste čase zelo drag. Brat srednješolec se je zanimal za računalniško pridobitev in si s prisluženim denarjem med zimskimi počitnicami kupil svoj prvi računalnik, prek nemške kataloške verige Quelle. Spectrum je bil vseeno predrag. Računalnik je bil znamke DickSmith Electronic po licenci VTECH Laser group, model VZ-200 s 4Kb-RAM z dokupljenim kasetofonom vreden 249DM + 69DM za kasetofon.Računalniku je bila priložena ena demonstracijska kaseta s programi in knjigo z navodili za BASIC. 

 Po pridobitvi v času zimskih počitnic sem se prvič pobliže spoznal s računalnikom.Po dobrem letu oddaljenega pristopa sem si kupil svoji prvi dve skromni knjigi o računalnikih in programiranju. To so bili moji prvi poprijemi po programiranju.  Med zimo 1983/84 sem se smučanjem poškodoval in ostal doma 3-tedne tako, da sem si prvič zares vzel malo več časa. Šolo sem dal popoloma na stran. Takrat sem prvič zares vstopli v svet računalništva in programiranja. Ker na računalniku ni bilo iger, samo demonstracijska kaseta, sem v naslednjih 3 tednih sam napisal svoj prvi risarski progam in igro ala Space Invader's. Kaj hitro sem spoznal, da je možno na računalniku početi marsikaj zanimivega, od glasbe do risanja in pisanje, vodenja evidence, zapiske itn. Računalnik je ostal v hiši do leta 1985, nekje dobri dve leti. Razmišljanja o nadgradnji, izboljšavah ali posodobitvah so bila vedno odprta. 

Ljubiteljska stran



Programski listingi iz časa bratovih srednješolskih klopeh ... 1984

Tiha spogledovanja za boljšim ...

Ob tovrstnih cenah računalniških iger se še babica ustraši ...

Prvo srečanje

 Zeleni fosforni zaslon na recepciji matične bolniščice v domačem kraju v Nemčiji. Pisalo se je leto 1980. Mama me je spremljala, kot devetletnega otroka skozi preglede in zdravljenja. Poseg so poskušali s terapijo injekcij za posepeševanja in krepitev. Po enoletni terapiji in  operacije so se težave ustavile. Zdravstveno stanje se je normaliziralo. Posledice zdravljenja in vonjave anestetikov so me pa navkljub spremljale še najmanj 15-let, sicer v rahli obliki. Pomagala je telovadba oz. aktivni šport in gibanje. Zaljubil sem se v atletiko in gimnastiko, ki je postalo moje vodilo dokler niso prišle službe in zanimanja, ki so mi že tako vzela veliko svobodnega gibanja. Pored kajenja, ki me je omamljalo leta in leta lahko danes trdim, da je aktvini šport kraljica zdravja v vseh pogledih. Živeti zdravo je vredno vsakega koraka.

 Prva spogledavanja za zanimanjem novih pridobitev je skozi otroško radovednostjo porasla v zanimanje in spoznavanje računskega stroja, kot pridobitev znanja iz znanosti. Stroj, ki bi znal več, kot računati je bila logična poteza radovednosti znanja. Iz družabnih in namiznih iger do računalniške zabave in možnost programiranja logično-matematičnih rešitev. Veliko znanja, ki ga ni bilo v šolah sem, kot samouk pridobil ravno iz znanja pridobljenega, preprostega zaimanja, vodilo je bila Radovednost. Moja radovednost ni temeljila na razbohoteno dediščino in boj za denar ali nadvlade tehnologij. Veliko ni prav v današnjem pristopu tehnologije do vrednosti bivanja. Jaz osebno ne uporabljam navigacije zato, da bi našel svoj cilj. Tehnologija ni pripomoček ampak orodje, kateremu se ne smemo prepuščati, temveč uporabljati, kot je morda! potrebno brez pretiravanja. Otrokom ne priporočam prepuščanja uporabe tehnologij, temveč posvečenje časa igranju z naravo in ljubljenimi.  Res je, da je bila mikroračunalniška industrija v 80' odgovor na velike korporacije s superračunalniki in ljudi, ki so želeli zaradi svoji življenskih izkušenj približato smotrno tudi posameznikom. Danes se nam dozdeva uporaba slednjih tehnologij, kot nekaj samoumevnega, pa vendar svet brez tehnologije je bil veliko lepši. Mogoče bomo nekoč spoznali, da ni bilo vredno hoditi po tej poti in upam, da bo v prihodnosti čimveč ljudi to sleherno iskreno resnico po življenju enkrat končno tudi to spoznalo.

                        Otroku življenja jemati svobodno voljo je 'Resnica Življenja'